Razstava Jaz te vidim kot …

Razstava v knjižnici JAZ TE VIDIM KOT … V tednu slovenskih splošnih knjižnic sodelujemo s Kulturnim društvom Cajt, kjer so prišli na idejo pozvati domače likovne ustvarjalce k interpretaciji podobe, življenja, dela, misli, zamisli, … določenega uveljavljenega ali manj znanega avtorja oziroma avtorice iz različnih področij, ki so se bodisi rodili ali ustvarjali v Pivški kotlini. Nastal je pilotni projekt Jaz te vidim kot … , v katerem se s svojim doživljanjem pesmi skladatelja Alojza Srebotnjaka ter videnjem življenja in dela pesnice Ludovike Kalan predstavljata mladi ustvarjalki URŠKA JURIĆ in JERNEJA SREBOT.

S projektom želijo spomniti, kako ustvarjalni, pronicljivi ter vztrajni so in so bili tukajšnji ljudje, in spodbuditi k nadaljnjemu samostojnemu raziskovanju.

Urška Jurić, »Alojz Srebotnjak: Ekstaza smrti (po Kosovelu)«, 2021, mešana tehnika, original 39x29cm/ 50×34 cm

Ekspresivno likovno/glasbeno izrazoslovje, dinamično razlaganje, dojemanje sveta preko lastnih notranjih občutij in vpletanje poezije Srečka Kosovela v svoje delo, v vsem tem se je Urška Jurić našla že ob začetku svojega raziskovanja umetniške poti skladatelja Alojza Srebotnjaka (1931 – 2010), rojenega v Postojni. Ob vsej skladateljski raznovrstnosti in obsežnosti, Srebotnjak sodi med najvidnejše skladatelje sodobne slovenske resne glasbe, se  je ustvarjalka osredotočila na skladateljevo kantato za mešani zbor in orkester (žal spet tako aktualne vsebine) Ekstaza smrti in jo interpretirala na svoj način.

Likovno delo je izvedeno v mešani tehniki na papirju. Nastajalo je v več fazah; ozadje je kolagrafija v črni barvi;  ustvarja globoko in težko ozračje, podlago za dinamične kontrastne glasbene odnose, ki sledijo. Je v vlogi orkestra. S pomočjo prepletanja oblik, spominjajočih na rastlinje ali plamene, izvedenih v grafični tehniki suhe igle, se zgošča atmosfera in narašča napetost. Vse stopnjevanje pričakovanja, grozeče negotovosti, ki je izraženo v raznih drobnih sledeh, črticah in pikah vodi v neizogiben vrh človeške tragedije, avtodestrukcije civilizacije – močne gestualne poteze rdečega akrila na podlagi črnega gnezda silovitih potez; zabloda, prepad in propad. Rdeča kot sila, predsmrtni krik življenja, kri. In potem zatišje, umiritev. Brez pomiritve.  Tako svoje delo  razlaga Urška Jurić, likovna ustvarjalka iz Postojne, ki deluje na področjih slikarstva, grafike, ilustracije in avtorske poslikave lesenih izdelkov.

 

Jerneja Srebot »Ludovika Kalan«, mešana tehnika

Ludovika Kalan (1900-1983) pesnica in prosvetna delavka, rojena v Pivki, je osebnost, ki je pomembno prispevala k oblikovanju pivške kulturne krajine, njeno ime pa je eno prvih, ki pride na misel, ko govorimo o pomembnih lokalnih ustvarjalcih. Kljub strogosti in resni drži, po kateri je bila znana, so njene pesmi in zgodbe polne slikovitih in pristnih občutenj, ki slikajo njen notranji svet in pot njenega življenja. Ta jo je iz domačega kraja nesla na Obalo, kljub temu pa je s Pivko in njenimi ljudmi vedno ohranjala vezi.

Do nedavnega jo je Srebotova imela za neko stalno prisotno in pomembno ime, zabeleženo na pročelju današnjega pivškega vrtca, ki pa ni imelo pripadajočega obraza in zgodbe. Zdaj pa se ji  zdi, da jo je prek drobnih vtisov njenega življenja dejansko spoznala in ima do nje kar strahospoštovanje. Besede iz pesmi Kalanove Moj čolnič, ki spremljajo precej romantnično, če ne celo otožno upodovitev pesnice v strogi črno-beli kombinaciji, po mnenju ustvarjalke, povzemajo življenje in delo te tenkočutne pesnice in prosvetne delavke, zabeleženo v zborniku Življenje melje, življenje drobi (2020). Ozadje, s katerega nas Ludovika opazuje, je domišljijska  mešanica kraško-primorskega pejsaža, ki ob prvem pogledu spomni tudi na relief katerega od krajev, kjer je pustila svoj neizbisen pečat. Jerneja Srebot, likovna ustvarjalka iz Petelinj, deluje na področjih ilustracije in stripa.