Marino Samsa razstavlja karikature

Naš poznani karikaturist Marino Samsa v Knjižnici Bena Zupančiča Postojna po sedmih letih spet razstavlja, tokrat novo zbirko karikatur pod naslovom Predzadnja stran, Postojnski prepih 2015 – 2021. V teh letih se jih je namreč nabralo natanko 77 in so prvič predstavljene v svojem izvirniku. Velika pritlična okna so tako zaživela v mnogoštevilnih, značilnih hudomušnih karikaturah, ki nas nagovarjajo skozi naš prostor in čas dogodkov.

Bralci časopisov Prestop (1994 – 2012) in Postojnski prepih ga prepoznavajo kot dolgoletnega in zvestega avtorja obveznih iskrivih karikatur, pa tudi kot pisca raznih prispevkov.

Marino Samsa je doma iz Šmihela pod Nanosom, sicer pa je po rodu Ilirsko Bistričan, ki je pred več desetletji pognal korenine tudi na postojnskem. Je vsestransko likovno nadarjen in angažiran. Med drugim je tudi odličen ilustrator, akvarelist, krajinar in nasploh nepogrešljiv član postojnskega in ilirskobistriškega likovnega društva. Naj spomnimo, da je pred leti likovno opremil knjigo Milana Trobiča Po Krpanovih sledeh. Na razstavi, ki bo na ogled mesec dni, lahko vidimo tudi nekatere starejše karikature.

S karikaturami se je Marino v zadnjih dveh desetletjih v domačih logih že predstavil na nekaj razstavah. Sicer pa ga vsak mesec, že toliko let zapored, za tekočo številko časopisa čaka vedno nov izziv; – od ideje do slikovnega sporočila, kar je vse prej kot lahka naloga … in ob tem pove, da: »Ideja je včasih skrita in se me otepa do zadnjega. Risba skuša ostati dopadljiva, saj sta tako Prestop kot Postojnski prepih časopisa za vse generacije. Skušam ne biti žaljiv, pa vendar bodičast, kar ni vedno enostavno, saj šale in karikature ljudje jemljejo zelo različno, nekateri zelo osebno. Včasih čakam do zadnjega roka (vedno) v upanju, da se bo v bližnji okolici zgodilo nekaj, kar bi bilo vredno pokomentirati  v obliki risbe – karikature. Če ideje ni, potem preberem kak star vic in ga skušam preobrniti, da ne bi bil čisto »ukraden«. Karikature so ob podpisu tudi datumsko zabeležene, saj nekaterim aktualnost  hitro zastara in jih je potrebno gledati iz vidika in v duhu časa, ko so nastale.