Blog

Razstava o Slovencih po svetu v času osamosvajanja Slovenije

SLOVENCI PO SVETU V ČASU OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je društvo izseljencev, ki so se pred 30 leti – ob rojstvu samostojne slovenske države – vrnili ali preselili v Slovenijo. Ustanovljeno je bilo na pobudo predstavnikov različnih skupnosti po svetu v želji, da bi v Sloveniji imeli sogovornika, ki bi zastopal organizacije po svetu, še posebno tiste, ki jih prejšnja oblast dolga desetletja ni sprejemala.

Današnja razstava spominja na ta čas in na aktivnosti, ki smo jih Slovenci po svetu izvajali, v želji, da bi svet čim prej priznal slovensko samostojnost.

Prvotna razstava je bila postavljena že leta 2011 ob 20. obletnici slovenske samostojnosti. Potovala je po šolah, bila je v Državnem zboru, v Državnem svetu, v zamejstvu, po Evropi, Kanadi, ZDA in Argentini. Ob praznovanju 30. obletnice samostojne Slovenije smo razstavo dopolnili in v novi izdaji vam jo zdaj tudi predstavljamo.

Z letom 1989 se je za vse Slovence začela doba, ki jo je slovenska politična in verska emigracija čakala 46 let. Ves čas so želeli videti svojo domovino svobodno in odprto, kot mati vseh Slovencev.

Zato je bilo naravno, da so se slovenske skupnosti po svetu aktivno vključile v proces osamosvajanja. Brez obotavljanja in zelo spontano so prevzemale nalogo in predstavljale njihovim oblastem slovensko stvarnost, v želji, da bi te čim prej priznale slovensko državo in omogočile ugodne pogoje za bodoče odnose na državni, kulturni in gospodarski ravni.

Razstava nazorno prikazuje aktivnosti Slovencev po svetu med leti 1990–1992 in način kako so Slovenci po svetu uspeli doseči, da so države, kjer živi največ  Slovencev tudi prve priznale samostojno Slovenijo.

Začelo se je z obveščanjem oblastnikov in širše javnosti o dogajanjih v Sloveniji. Dnevno se je informiralo in skušalo pridobiti javno mnenje za slovensko osamosvojitev. Z akcijami kot »call the president« so naši rojaki 24 ur na dan klicali v Belo hišo in zahtevali slovensko samostojnost, srečevali so se s predsedniki, zunanjimi ministri, poslanci in časnikarji. Organizirali so bankete z različnimi akterji in zahtevali od njih njihovo podporo samostojni Sloveniji. Želeli so utrjevati prepričanje, da proces osamosvojitve Slovenje je povsem zakonit in v skladu z ustavo skupne države.

V Argentini so izdajali gradivo z naslovom »Pravna in moralna utemeljitev samostojne Slovenije – zgodovinski in gospodarski razlogi«.

Z razstavo želimo predvsem prikazati utrip slovenskih src na tujem v času, ko se je Slovenija osamosvajala, njihovo skrb, ponos in vsestransko delovanje.

Osamosvojitev Slovenije je bila za Slovence po svetu izpolnitev in uresničitev tisočletnega sna vseh Slovencev »biti gospodar na svoji zemlji«.

Slovenske skupnosti po svetu so bile zelo enotne in po dolgih desetletjih končno spet povezane s svojo domovino, ponosne na njeno bogato kulturno in duhovno dediščino.

S pomočjo slovenskih izseljencev in aktivnostmi vlade ter slovenske diplomacije se je v dobrem pol letu akcija uspešno končala s priznanjem Republike Slovenije s strani vseh držav, v katerih bivajo slovenske skupnosti.

– 12. decembra 1991 je argentinski takratni predsednik sporočil, da bo Argentina priznala samostojno Slovenijo.

– 19. decembra 1991 je Nemčija uradno priznala samostojno Slovenijo.

– 15. januarja 1992 je prišlo uradno priznanje Avstralije, Avstrije, Belgije, Francije, Kanade, Velike Britanije …

– 16. januarja 1992 je uradno priznanje Argentine, Italije, Švedske …

– 7. aprila 1992 je uradno priznanje ZDA

Prepričani smo, da ta čas bo vsem Slovencem doma in po svetu za vedno ostal kot svetla točka v naši zgodovini.

 

Mesec knjižnoljubcev vabi k sodelovanju

Četudi nima vsak svojega Valentinčka/Gregorčka, ima pa (lahko) prav vsak svojo knjižnico z bogato zalogo knjižnih naslovov. Knjižnoljubci smo namreč tisti, ki obožujemo knjige in knjižnice. Letos v okviru Meseca knjižnoljubcev zbiramo fotografije s knjižno podobo, ki dvignejo vas, duha, razpoloženje … Vabimo vas, da objavite najljubše smešne, nerodne, poučne in vse-druge-vrste fotografij, ki jih krasi vam oz. vašim uporabnikom ljuba knjižna podoba.
Morda je slika naslednjega: ena oseba ali več in besedilo

Razstava Stara realnost avtorice JERNEJE SREBOT

V naši knjižnici se na mali simpatični in zgovorni razstavi v februarju in marcu predstavlja mlada ustvarjalka Jerneja Srebot iz Petelinj. Gledalca nagovarja skozi značilno angažirano risbo z veliko igrivosti, sproščenosti in hudomušnosti, ki je hkrati tudi odsev njene in naše realnosti. Je preprosta, stilizirana, trendovska, zelo duhovita, zna pa biti tudi ironična in se vključuje v sodobno popularno urbano dogajanje, ki je značilno za tokove subkulturnih gibanj mlajših generacij.

Jerneja se ukvarja predvsem z risanjem stripov in manjših ilustracij. Njen opus obsega zelo veliko število zelo majhnih (in pogosto, kot pravi, zelo bebavih) stripkov, ki jih občasno objavlja na socialnih omrežjih v zabavo vsebine željnih internetnih množic.

Likovno pedagogiko je študirala na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena dela smo lahko že nekajkrat videli tudi v okviru projektov domačega Kulturnega društva Cajt (med drugimi Jaz te vidim kot … podoba pivške pesnice Ludovike Kalan).
Navdih za razstavo Stara realnost je bilo delo od doma, odkrivanje novih hobijev, selfcare … Koncepti, ki jih že dolgo poznamo, niso za nikogar nič novega in nimajo veze z ničemer specifičnim, predstavljajo višek dogajanja v Jernejinem razburljivem življenju. Morda se tudi sami najdete v katerem od teh pripetljajev.

FB: J kot Jerneja

IG: @j_kot_jerneja

Jerneja Srebot

T: +386 31 454 649

E: srebot.jerneja@gmail.com