Blog

Razstava cvetoče pomladi Sonje Prosen

Sonja Prosen se pri ustvarjanju prepušča trenutnemu navdihu, raznolikim oblikam in barvam cvetov, ki že same po sebi narekujejo smer in stil novonastalega izdelka. Rastline uporablja pri izdelavi portretov, beležnic, printov in voščilnic.
Njene cvetlične umetnine najdejo nov dom tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. V naslednjih letih bi rada svojo znamko dodatno utrdila in razširila. Ob vsem zagonu in volji ji zagotovo ne bo zmanjkalo ustvarjalnih idej.

Razstava Aleksandra Kušlana Čas, ki ga več ni

Fotografija je postala danes vsakodnevna spremljevalka mnogih, saj nas obkroža ves čas in na vsakem koraku. Dosega nas skozi različne medije, se nas dotakne ali pa v naslednjem hipu izgine iz naše zaznave in spomina. V primerjavi z gibljivimi slikami se lahko globlje zasidra v našo zavest in spomin, ker deluje kot jasno odrejen izsek nekega časa – trenutek in ne tok časa oziroma zaporedje slik dogodka, ujetega na filmski trak. Nekateri le zapisujejo dogodke, drugi se s fotoaparatom spogledujejo kot z umetniškim priborom. Za dobro fotografijo je pomemben predvsem pravi trenutek, ki ustvari sporočilo in zgodbo. Samo izostreno fotografsko oko želi odkriti in povedati znotraj le-te še nekaj več. Nemalokrat pod prstom sprožilca dobrih ljubiteljskih fotografov nastajajo slike, vredne pogleda, slike, ki so pravi zapis življenja. Med takšne fotografe v zadnjih letih sodi tudi Aleksander Kušlan iz Pivke. Najprej ga lahko prepoznavamo kot dolgoletnega multimedijskega ustvarjalca, glasbenika, tehničnega konstruktorja, jadralca in letalca, ki ga žene nemir raziskovanja in spoznavanja, kjer se prepletajo številna področja; poklicno pa se je zapisal predvsem delu avdio-vizualnih vsebin (televizijska dejavnost). Veliko doživetij vztrajno zapisuje na filmski trak, a je v teh letih ugotovil, da mu je še večji izziv fotografija. Navduševala ga je že v mladosti, a se ji spričo kasnejših obveznosti ni uspel posvečati, kolikor si je želel. V zadnjih sedmih letih se ji je ponovno posvetil z še večjo vnemo in prizadevnim delom. Sicer ima v svojem arhivu zelo bogato zbirko fotografij z različnimi motivi; med drugim je uspešno sodeloval na raznih fotografskih natečajih, nekatere fotografije so bile med izbranimi, najboljše ocenjenimi in nagrajenimi ter predstavljene na več razstavah.
Mnogo časa je namenil spoznavanju starih avtentičnih in nasploh zgodovinskih ambientov v podobi in besedi. V veliki želji, da bi v fotografski izpovedi obudil etnološko dediščino domače dežele, je postal v tej vlogi svojevrsten kronist. Te podobe in zgodbe sta stoletja v sožitju sooblikovala narava in človek. Pot ga je peljala od Primorske preko Krasa na Notranjsko, kjer je odkrival različne kraje in ljudi, ki ohranjajo v svojih bivanjskih okoljih in hišah stoletno tradicijo, obrt in izročilo. Stavbna dediščina starih vasi in nasploh podeželja živi v zanimivi pripovedi, ki je hkrati najbolj neposredna avtorjeva naklonjenost do življenjskih vrednot nekdanje kulture bivanja in načina preživetja. To so zgodbe o delu o in življenju ljudi, ki se v mnogih desetletjih po svoji materialni in duhovni naravi niso kaj dosti spremenile. Z objektivom je obiskal Godnje na Krasu, dvorec Turn, Narin in Knežak … Poln otroških spominov se je vrnil tudi v hišo svojih prednikov na rob Planinskega polja. Nastala je vrsta impresivnih fotografij, izbor pa zaokrožuje potujočo razstavo, ki jo je pomenljivo naslovil Čas, ki ga več ni.
Tematika zajema tri sklope z etnološkega področja, kot so: preja volne na kolovratu, peka kruha v črni kuhinji, kovač v svoji kovačnici in kot posebna tema še serija o vinogradniku, ki ga spremljamo od trgatve do kletarjenja. V slikah niza prizore, ki gledalcu na preprost način povedo veliko. Značilnost vseh fotografij je naravna svetlobna atmosfera, ki daje vsaki fotografiji poseben čar in pristnost. Fotografije so tako po svoji tehnični kot vsebinski plati izpovedno jasne, odlikuje jih tudi kompozicijsko ravnotežje planov. Avtor torej ne dodaja nikakršne umetne svetlobe in se ne poslužuje kasnejših posegov ali intervencij, ker želi uloviti izvirne, posebne trenutke. Svetlobni žarki, ki prodirajo skozi stara kmečka okna ali vrata obrtnih in drugih prostorov, osvetljujejo celoto, fragmente in detajle ne glede na motiv oziroma prizor. Svetloba in senca sta torej bistvenega pomena, saj izmenjaje naglašujeta, mehčata in izostrujeta pogled.
Fotografska prizadevanja Aleksandra Kušlana so živopisna odstiranja včerajšnjega in današnjega dne, so spomini in nostalgija, so trenutki in stoletja, ki jih skrbno ohranja v svojih foto zapisih kot dragoceno resničnost zadnjih pričevalcev, ki še ohranjajo vez preteklosti s sedanjostjo … To so slike o času, ki izginja, o času, ki ostaja zaustavljen v trenutkih kot sila spomina in moč doživetja.

Vabljeni v bralni projekt Primorci beremo 2022

Seznam knjig in njihove kratke vsebine si lahko ogledate na http://primorci.kcktolmin.si/, informacije o projektu pa so na voljo na spletnih straneh sodelujočih knjižnic (Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Narodna in študijska knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica).
Letošnjo sezono bomo začeli z več dogodki: v goriški knjižnici Franceta Bevka bodo pripravili srečanje z radijskim voditeljem in kolumnistom Mihom Šaleharjem, ki ga bodo lahko spremljali tudi člani izolske knjižnice preko spletnih kanalov YouTube in Facebook. V Mestni knjižnici in čitalnici Idrija se bodo pogovarjali z Markom Pišljarjem, v tolminski knjižnici pa bo Petra Vladimirov predstavila svoj knjižni prvenec. V mesecu maju bosta Narodna študijska knjižnica Trst in koprska knjižnica izvedli skupno prireditev z gostom Edelmanom Jurinčičem, v piranski knjižnici bodo predstavili knjigo Sava in Jolanda, Lavričeva knjižnica Ajdovščina pa bo gostila ilustratorko Ano Maraž.
Bralno potovanje se bo zaključilo v začetku novembra ob druženju z ustvarjalci in s podelitvijo posebnih priznanj in nagrad.
Veselimo se dejstva, da smemo in zmoremo brati. Vsak zase in hkrati skupaj.

Vabljeni na NOČ KNJIGE v naši knjižnici

*Najprej bomo spoznali, kdo je zmagovalna ekipa učencev 7. razreda OŠ Miroslava Vilharja Postojna, ki je s poslovno idejo E-FAIRYTALES zmagala na državnem tekmovanju mladih v podjetniških idejah Popri.

E-FAIRYTALES so razvili in intenzivno razvijali več mesecev štirje sošolci: Blažka Petohleb, Naja Decevec, Lovro Zajc in Pino Lukežič.

Ekipa nam bo predstavila svojo zmagovalno poslovno idejo, globalno spletno stran E-FAIRYTALES, na kateri lahko družine iz vsega sveta najdejo nove, avtorske in poučne pravljice, ki jih pišejo, rišejo, sinhronizirajo in animirajo otroci sami. Tam lahko na enem mestu najdete pravljico, ki jo bodo lahko otroci sami ali skupaj s starši brali, poslušali ali gledali. Vsaka pravljica se bere oziroma lista kot knjiga v slovenskem in angleškem jeziku, napisana z velikimi ali malimi tiskanimi črkami. Otrok jo lahko tudi posluša sinhronizirano z ilustracijami v ozadju ali pa jo gleda animirano kot risanko. Ekipa bo z nami tudi delila svojo izkušnjo o uspehu, kako so razvijali svoj poslovni model in kako so prišli do te edinstvene ideje, ki je na koncu prepričala komisijo. Seveda nam bodo prebrali tudi kakšno njihovo pravljico.

*Delavnica pravljica:

  • Skupaj z ekipo E-FAIRYTALES boste lahko ustvarili čisto svojo pravljico in se jo naučili tudi narisati na tablici. Ekipa E-FAIRYTALES bo najboljšo pravljico objavila na svoji spletni strani in zmagovalcu omogočila, da se njegova pravljica tudi sinhronizira in animira.

*Večer bomo zaključili z razburljivo, napeto raziskovalno akcijo

Lov na pobeglo knjigo s knjižničarjem Nenadom .

 

 

Predstavitev knjige SPEČA LEPOTICA v Pivki ODPADE!

Življenje je Renejo Klanšek že pred leti pripeljalo na Staro Sušico, v starodavni kraj z okolico, ki jo je tako očaral, da se je začela ukvarjati z njegovo zgodovino. Vsebino in obseg svojih zanimanj pa je kmalu razširila. Tako je leta 2019 začela pisati knjigo Speča lepotica: na Pivškem nekoč in danes. V njej opisuje kraje in ljudi na Pivškem od preteklosti do sedanjosti. Knjiga šteje kar 500 strani in ima prek 700 enot slikovnega gradiva, kar pomeni, da gre za obsežno in poglobljeno delo. Vsebina je razdeljena na štiri poglavja. Posebno prvo poglavje si je prislužila cerkev sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici, ki je knjigi dala tudi ime. V drugem delu z naslovom Vas skozi čas opisuje Staro Sušico, v tretjem najdemo veliko splošne zgodovine, ki preide v lokalno, v zadnjem delu knjige pa nas avtorica seznani z vsemi vasmi v občini Pivka. Poiskala je tako pisne kot ustne vire in delo opremila z bogatim fotografskim in tudi arhivskim gradivom. Poleg sakralne, kulturne in naravne dediščine Pivškega spoznavamo tudi vsakdan kmečkega človeka, mline in žage, nekdanje in aktualne obrti, zgodovino NOB-ja, epidemij, imen krajev …