Razstava Asterix – rojstvo stripa

V naši knjižnici smo 2. junija postavili na ogled razstavo pod naslovom “ASTERIX – rojstvo stripa”, ki jo je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih mestih. Galski junak Asterix je prvikrat ugledal luč sveta jeseni leta 1959 v reviji Pilote, le dve leti kasneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Slikovno gradivo prikazuje likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od nastanka do danes doživel eden najpopularnejših junakov evropskega stripa. Na ogled bo mesec dni.

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, 2. 6. – 2. 7. 2022

Galski junak Asterix je prvikrat ugledal luč sveta 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, le dve leti kasneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov (no, seveda piratskih prevodov sem ne prištevamo), v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, naj povemo, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil.

Razstavo Asterix – rojstvo stripa je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih in tudi slovenskih mestih. Slikovno gradivo prikazuje likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od leta 1959 do danes doživel še vedno najpopularnejši junak evropskega stripa. Razstava je sestavljena iz dveh ločenih, a povezanih celot. Od prve pa do zadnje epizode spremljamo razvoj lika Asterixa in drugih likov iz galskih prigod. Prva prikazuje delo prvotnega avtorja za prvi album, zadnja pa delo njegovega naslednika za zadnji album iz Asterixove zbirke.

V prvem delu z naslovom Rojstvo legende so na ogled prve skice in študije razvoja likov, ki dajejo vpogled v to, kako je strip sploh nastal, kako je risar Albert Uderzo ustvarjal zdaj vsem znane like in celo kako so bili ti videti, preden so se »rodili«. Poleg risb so na ogled tudi kopije nekaterih originalnih tabel iz prvega albuma, za nameček pa še trojna primerjava originalne prve strani: črno-bela, originalna pobarvana in restavrirana, na novo pobarvana verzija.

V drugem delu z naslovom Poglavarjeva hči, kot je tudi naslov zadnjega albuma, ki bo izšel v Sloveniji ravno v času razstave, pa boste vstopili v risarski studio in ob objavljenih skicah pokukali v zakulisje nastajanja stripa. Strip je ilustriral Uderzov naslednik Didier Conrad. Med njegovimi osnutki, skicami in risbami bo tudi zgodboris ene od strani, zanimiva pa bo primerjava različnih konceptov za naslovnico stripa s končno risbo te naslovnice.
Razstavo dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku.
Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit. Pri razstavi sta kuratorsko sodelovala Rok Glavan in Samo Pureber.