Barve in delo z njimi so Danila Tomažiča privlačile že od nekdaj, a dolgo obdobje ni imel veliko priložnosti za likovno ustvarjanje. Več časa je uresničevanju svojih neizpolnjenih želja namenil po upokojitvi. Takrat se je pridružil likovni šoli Stil v Postojni in v okviru te tudi sodeloval na skupinskih razstavah.

Slikanje, pa tudi risanje, je iz hobija preraslo v strast, želja po novih znanjih pa ga je vodila k včlanitvi v likovno društvo Franceta Pavlovca v Ilirski Bistrici. Kasneje je postal tudi predsednik tega društva.

Vzporedno se je včlanil še v likovno društvo Rak na Rakeku, kjer je spoznal številne nove tehnike, med njimi ga je najbolj pritegnilo slikanje z lopatko z akrilnimi barvami. Preizkusil pa se je tudi v slikanju z oljnimi barvami, grafiki s suho iglo, varjenju slik na jekleno ploščo in kiparjenju.

Nekaj časa je bil tudi član Likovnega društva Postojna.

Slikanje z akrilom in lopatko je postalo njegov način izražanja, ki mu prinaša umiritev in veliko razmisleka.