Literarni večer z Miho Šaleharjem
Mihov knjižni prvenec oz. zbirka kolumn Duh česa, s katero je nasmejal številne bralce, je bila je ena najbolje prodajanih knjig v letu 2018. Njegov »patetični priročnik za razumevanje priletnega alfa samca« z naslovom Pustolovec zmote, ki govori o dilemah in izzivih moških srednjih let, je izšel tri leta kasneje.
Notranji pir ali kako se prepiti do konca, priročnik za rekreativne pivke in pivce z dvomi, je lansko leto izdana knjiga Mihe Šaleharja, v prostem času rokerja in gorskega kolesarja. Besedna zveza notranji pir je Mihova lastna skovanka, po kateri je knjiga o tridesetletnem popivanju dobila ime. V njej premišljuje o pijančevanju, ki velja za globoko ukoreninjen del slovenske folklore, zapovedan vsakemu pravemu moškemu.
Opazka hčere in priznanje samemu sebi, da “ne pije več on piva, temveč pivo pije njega”, sta bila povod za postopno spremembo življenjskega stila in pisanje osebnoizpovedne knjige, ki s svojo iskrenostjo, na humoren način, marsikomu nastavlja ogledalo.
Miho gostimo ob zaključku bralne akcije Primorci beremo 2024, zato še posebej lepo vabljeni vsi, ki ste uspešno zaključili akcijo!
Pogovor o generalu Rudolfu Maistru ob njegovi 150-letnici rojstva in 90-letnici smrti
V čitalnici knjižnice Pivka bomo spoznavali bogato življenjsko in kulturno dediščino »slovenskega generala«, ki je v pravem trenutku zgodovine branil severno mejo slovenstva. Kaj več na čajanki.
PRISRČNO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE IN SODELUJETE S SVOJIM PRISPEVKOM, ČE ŽELITE.
Predavanje Maje Cubr: Vplivi kontekstov družine na razvoj zasvojenosti
Maja Cubr je univerzitetna diplomirana kulturologinja in socialna antropologinja ter certificirana transakcijska analitičarka s certifikatom ITA-a (International Transactional Analysis Academy). V okviru Društva Projekt Človek na področju duševnega zdravja in adiktologije dela že 15 let. Delala je z otroci in mladostniki, odraslimi s težavami v duševnem zdravju, obsojenci v Zavodu za prestajanje kazni zapora in svojci zasvojenih. Sodeluje z organizacijami na področju adiktologije, duševnega zdravja in psihoterapije v Sloveniji.
Pri svojem delu opaža, da je prav koncept družinske/odnosne psihopatologije eden najpogostejših vzrokov za razvoj zasvojenosti, zato je še kako pomembno, da svojci zasvojenih oseb dobijo uvid v krepitev varovalnih dejavnikov in da se opolnomočijo za prevzemanje zdrave odrasle vloge ter krepitev družinske strukture. Obenem želi slušatelje tudi vzpodbuditi, da si dovolijo poiskati podporo in pomoč, saj kot svojci zasvojenih oseb potrebujejo pogum, da se srečajo s seboj, s svojimi vprašanji, svojimi strahovi in poskusijo živeti drugače, s sočutjem in mejami.
Razstava: Skupaj puščamo sledi in ustvarjamo spomine
Dekleta in fantje, v času, ki ga preživijo v VDC Postojna, izdelujejo in ustvarjajo različne izdelke pod mentorstvom zaposlenih. Skupaj šivajo, kvačkajo, štrikajo, oblikujejo glino, slikajo, rišejo, lepijo, režejo, se veselijo in veliko smejijo. Tako nastajajo šopki, rože, izdelki iz gline, umetniške slike, kuhinjske rokavice in prijemalke, okrasne blazine, okraski in čestitke za različne priložnosti. Izdelki so namenjeni prodaji in so na voljo v prostorih VDC Postojna (Pot k Pivki 2b, 6230 Postojna). Postojte v prostorih Mestne knjižnice Postojna in si oglejte razstavo ročno in z ljubeznijo narejenih izdelkov uporabnikov Varstveno delovnega centra Postojna. Veseli bodo vašega obiska.
Kontakt: 05 720 45 70 / info@vdc-postojna.si
Hospickafe: Ujetniki preteklosti
Govorila bo o njeni najnovejši knjigi Ujetniki preteklosti, v kateri skozi osebni zgodbi avtorice in njene klientke spoznamo, kako razrahljati in razkleniti vzorce, po zaslugi katerih smo nekoč preživeli, danes pa nam povzročajo novo in novo gorje.
Stare lokomotive – razstava lesenih miniatur Janka Samse
Janko Samsa se je izobraževal v smeri elektronike, ker izhaja iz kmečkega okolja košanske doline, se je priučil tudi obdelovanja lesa in kovaštva. Upokojeni strojevodja z raziskovalno žilico, rokodelskimi spretnostmi in čutom za ohranjanje izročila se ukvarja z redko dejavnostjo – izdelavo lesenih miniatur, ki ohranjajo kulturno-tehniško dediščino prevozništva oz. vleke.
Natančno izdelanim miniaturam, ki jih lahko vidite na razstavi, so dodani opisi in tehnične specifikacije, s tem je njihova etnološka in zgodovinska vrednost še večja.
Samsa je imel doma in v tujini že okoli 50 samostojnih razstav, med drugim so bila njegova dela predstavljena na razstavi slovenske domače in umetnoste obrti na Japonskem in v Ameriki. V njegovi zbirki, ki zajema več kot 50 eksponatov, so poleg lokomotiv še kmečki in furmanski vozovi, ročnih vozički, vinske preše ter pripomočki, povezani z naštetim. Poleg omenjenega se avtor ukvarja tudi s pirografijo, lesorezom in izdelavo maket objektov.
Janku Samski je leta 2008 za njegovo delo Obrtno podjetniška zbornica Slovenije podelila priznanje Zlata vitica.
ANKETA o naboru predmetov za KNJIŽNICO REČI
V naslednjem letu bo v Mestni knjižnici Postojna zaživela Knjižnica reči, ki so jo občani občine Postojna izglasovali izmed različnih projektnih predlogov, zbranih v okviru poziva Moja občina 2024-2025. Vzpostavitev Knjižnice reči oz. nakup predmetov zanjo bo financiran iz participativnega proračuna Občine Postojna. Prosimo vas za predloge glede nabora predmetov, ki bi si jih sami želeli izposoditi.
Knjižnica reči deluje kot običajna knjižnica, v kateri si izposojamo knjige, le da si namesto knjig v njej lahko izposodimo različne uporabne predmete – npr. žago za obrezovanje drevja, globinski sesalnik, detektor kovin …, ki jih ne potrebujemo prav pogosto. Z izposojo prihranimo denar in prostor za spravilo, zmanjšamo pa tudi porabo energije in naravnih virov, ki so potrebni za izdelavo predmetov.
Kot primer lahko navedemo podatek, da je v povprečnem gospodinjstvu vrtalni stroj v uporabi zgolj 15 minut na leto, ob tem hitro pridemo do zaključka, da je souporaba več kot dobrodošla.
26. urica poezije v knjižnici v Pivki
Od Viktorijih slapov do Ugande
Obiskal je veličastne Viktorijine slapove med Zambijo in Zimbabvejem, mistični park šimpanzov Gombe ob jezeru Tanganika v Tanzaniji, lepo, a žalostno Ruando in druge, manj znane popotniške bisere Afrike, kot so Malavi in raznoliki naravni parki Ugande ter vulkanska pobočja, kjer živijo gorske gorile. Predstavil nam bo tudi gradnjo učnega središča v Južni Afriki, h kateri je kot arhitekt pripomogel.
Danes, 10. oktobra 2024, prvič obeležujemo DAN SLOVENSKIH POTUJOČIH KNJIŽNIC
Rok in Senija, naša potujoča knjižničar in knjižničarka, katerima včasih na pomoč priskoči tudi Nenad, bralke in bralce zalagata s kakovostnim knjižnim gradivom in s tem uresničujeta naše mobilno poslanstvo – širjenje bralne kulture in zmanjševanje razlik med mestom in podeželjem.
Kaj pa naših prejšnjih potujočih knjižničarjev – Maksa Valiča, Mira Kolenca, Vladimirja Drekonje, se še spominjate?
Vabimo vas, da z nami delite kakšno anekdoto v zvezi s potujočo knjižnico. Pišite nam na info@sikpos.si