Irena pravi, da v njej deluje magnet, ki jo vleče k slikanju. Njeno delo bi lahko opisali kot intuitivno, saj se pri slikanju ne zanaša na predhodne skice ali risarska/slikarska znanja, temveč vajeti prepušča svojim čustvom, notranji viziji in energiji.

Pri intuitivnem slikanju ne gre toliko za umetniško dejanje kot za dialog z notranjim jazom z namenom samoodkrivanja in sproščanja. Ustvarjalka je v tem primeru orodje, skozi katerega se izraža tisto, kar se skriva v njenem nezavednem.

»Življenje je skupek energij. Prinašajo nam zdaj eno, zdaj drugo. Na nas je, kaj od tega vzamemo. Sama vzamem dobro. A kaj je to? Vse, kar je. Je naložba v življenje. Daje ti obilje, ki te ponese vase. Ti odpre nov svet, da zasiješ v luči sebe samega. Pomaga ti odstreti nespoznan delček. Vsak ga nosi. Čaka na tisti trenutek, ko se objameta duša in razum. To stičišče je tvoja nova podoba. Meni je v roke podarila platno in čopič, ki drsi po podlagi, polaga poteze in barve. Ustvarja sliko iz frekvenc mene same, ljubezni, vesolja …
Vse, kar ustvarimo, ustvarimo zase a hkrati za celotno stvarstvo. Vsi smo eno. Spojeni v sebi in objeti med seboj je podoba stvarstva, ki leži v nas.«