Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši, najbolj uničujoč in najkrvavejši oboroženi spopad v človeški zgodovini. Začela se je z napadom nacistične Nemčije na Poljsko leta 1939, v Evropi pa se je končala 8. maja 1945 s kapitulacijo Nemčije. Boji so potekali med silami Osi (Nemčijo, Italijo in Japonsko) ter zavezniki (Združenim kraljestvom, Francijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Združenimi državami Amerike), hkrati pa zajeli skoraj ves svet.

V vojni je življenje izgubilo približno 60 milijonov ljudi, dodatnih 6 milijonov pa je bilo žrtev povojnih pobojev. Med njimi je bilo tudi približno 84.000 Slovencev. Na območju nekdanje Jugoslavije ocenjujejo število žrtev med 1,2 in 1,7 milijona, v Sloveniji pa med 97.000 in 100.000 – na obeh sprtih straneh.

Na Slovenskem se je vojna dokončno končala 15. maja 1945 s spopadom na Poljani na Koroškem. Jugoslavija je bila ena redkih okupiranih držav, ki jo je – ob podpori zaveznikov – v veliki meri osvobodilo lastno odporniško gibanje, partizani, pod vodstvom Josipa Broza Tita.

Težko si je danes predstavljati razmere, v katerih so takrat živeli ljudje. Prav zato ob tej pomembni obletnici predstavljamo raznoliko spominsko gradivo iz časa narodnoosvobodilnega boja: podobe borcev in aktivistov, ujetnikov, izgnancev ter vseh, ki so občutili nasilje okupatorja, strah, izgubo doma, negotovost – a tudi upanje v prihodnost in vero v svobodo.