PREDSTAVITEV KNJIGE OD KOD SI PRIŠLA? KAKO SI SE PISALA?: PRIIMKI IN KRAJI NA PIVKI V PRETEKLOSTI
Knjiga v štirih zvezkih spregovori o možu in ženi, o družinah naših prednikov. Razgrne preteklosti in sedanjosti ljudi in krajev na Pivki. Odstre nam pogled v prvih šest poročnih knjig pražupnije Slavina, od leta 1650, pa vse do leta 1921. Srečamo se s priimki in kraji poročencev, ki so vpisani v te knjige. Prihajajo med nas in prek nas v prihodnje rodove.
Večina priimkov v knjigi Od kod si prišla? Kako si se pisala? je obogatena tudi z izvirnimi možnimi pomeni in opombami, ki osvetljujejo posamezen priimek.
Knjigo spremljajo razmišljanja o vlogi in usodi slovenske žene in moža v družini nekdaj in danes.
‘Deni me kot pečat na svoje srce, kot pečatnik na svojo roko! Kajti močna kakor smrt je ljubezen, neizprosna kakor podzemlje njena gorečnost! Njene strele so ognjene strele, GOSPODOV plamen.'(Vp 8,6)
Literarno navdihnjena razstava keramike
Člani bralnega študijskega krožka ZDRAVILNA MOČ ZGODB so brali knjige nizozemskega pisatelja in pesnika Toona Tellegena, »ki slovi po poetičnih in razmišljujočih zgodbicah o majhnih živalih, ki iščejo svoje mesto v svetu« Sledil je enemu pravilu: vse živali v njegovi knjigi, tako slon kot mravlja, so enako velike, kar nam daje misliti.
Po poklicu je zdravnik, ki ni nikoli opustil svoje prakse, in njegove zgodbe prav tako zdravijo. Njegove knjižne junake pestijo najrazličnejši temačni občutki. Soočajo se s tesnobo, strahom, z občutkom ničvrednosti, neustreznosti, s praznino, z depresijo, osamljenostjo … V zadregi se pogovarjajo o tem, kaj čutijo, si obzirno svetujejo ter nevsiljivo pomagajo druga drugi; predvsem pa ves čas pečejo torte: blatne, peščene, medene, pa torte iz lišajev in mahu, pajčevine in lešnikov, kostanjev, borovnic … in gostoljubno vabijo druga drugo na čaj in rojstnodnevne zabave.
V bralnem študijskem krožku »Zdravilna moč zgodb« so sodelovali: Nuša Dekleva, Khalid Osmanov, Zala Sedej, Ian Zlobec, Lara Marisa Pezzicoli, Patrik Dobranič, Lara Mitrović in Niki Pavlin.
V bralnem študijskem krožku FIŽOLOZOFIJA so brali knjigo urednice, kolumnistke in pisateljice Irene Štaudohar, ki je v knjigi Fižolozofija zbrala hudomušne, duhovite in zabavno pronicljive eseje o vrtu in vrtninah.
In s knjigo v roki in z rokami v glini so skupno »fižolozofirali«.
»Narava nas uči potrpežljivosti, sprejemanja in vztrajnosti. S svojo mogočnostjo in tišino zdravi našo notranjost ter nas vabi v mir, ki ga nosi v sebi,« je ob knjigi modrovala članica krožka. V današnjem hitrem svetu nam branje in ustvarjanje ponujata umiritev in upočasnitev. Ni lepšega kot vzeti v svoje roke knjigo. Ali kepo gline in se prepustiti navdihu. Člani krožka so vzeli oboje.
V bralnem študijskem krožku »Fižolozofija« so sodelovali: Ana Turk, Maja Sedej, Sabina Frlic, Polona Škodič, Mihaela Ciuha, Janja Rustja in Hana Ciuha.
Študijski krožki potekajo pod okriljem Andragoškega centra RS, sofinancira jih Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Mentorica bralnih študijskih krožkov je Nataša Sedej. Izvedel jih je Zavod za vseživljenjsko učenje in produkcijo kreativnih dogodkov Zajtrk v glinokopu.
Predavanje Prižgi občutek in ugasni zasvojenost
Sara Pipan je magistrica psihosocialnega svetovanja, v procesu zaključevanja drugega magisterija iz psihoterapevtske znanosti ter specializantka gestalt psihoterapije pod supervizijo. Že več kot desetletje deluje na področju duševnega zdravja; od preventivnih programov in dela z osebami z motnjami v duševnem razvoju do področja zasvojenosti. Zadnja štiri leta je zaposlena v Društvu Projekt Človek, kjer neposredno dela z zasvojenimi in njihovimi svojci. Deluje s trdno vero v moč odnosa in terapevtskega stika.
Ko so čustva preplavljajoča, neobvladljiva ali nerazumljena, pogosto nimamo ustreznega jezika ali podpore, da bi jih lahko sprejeli in predelali. V takih trenutkih se lahko razvijejo različni mehanizmi preživetja, med njimi tudi zasvojenost, ki deluje kot poskus umirjanja notranje stiske in regulacije čustev.
Na predavanju bomo raziskali, kako skozi življenje oblikujemo svoje načine čustvene regulacije. Posebno pozornost bomo namenili vlogi zasvojenosti kot tihemu odzivu na notranjo stisko posameznika, ki poskuša omiliti bolečino tam, kjer stik s sabo, z drugimi in z življenjem ni varen ali pa je preveč boleč. Skupaj bomo iskali načine, kako prepoznati, razumeti in podpreti čustvene izzive, ki se skrivajo za zasvojenostjo ter kako se znova povezati s seboj in z življenjem.
Predavanje je priložnost za poglobljen vpogled in izmenjavo izkušenj, ki lahko obogatijo tako strokovno delo kot osebno rast.
Ure pravljic
Tomaž Mihelič: 33 – To ni še ena knjiga o caminu
Delovni terapevt, novinar, pisatelj in član glasbenega tria Sestre bo skupaj z novinarko Anito Krizmanić razkril zgodbo o svojem posebnem potovanju po Jakobovi poti – Caminu de Santiago.
Njegova knjiga ni le zapis poti, ampak iskren pogled v človeške odnose, srečanja in preizkušnje, ki nas oblikujejo. Tomaž ne olepšuje – piše o veselju in žalosti, toplini in bolečini, o ljudeh, ki so mu »prekrižali pot«.
Knjigo je napisal z mislijo na druge – ves izkupiček od prodaje namenja pomoči otrokom v Tanzaniji.
Pridite in prisluhnite zgodbi, ki vas popelje na pot razmisleka o odnosih in smislu življenja.
30. urica poezije
Zadnji korak do izhoda
10. 10. – DAN POTUJOČIH KNJIŽNIC
Ob dnevu slovenskih potujočih knjižnic praznujemo predanost ljudi, ki s svojo prisotnostjo tkejo vezi med ljudmi, kraji in generacijami. Pri nas sta to Rok Ulaga in Senija Posega, ki nista le strokovnjaka za knjige, sta tudi glasnika branja, zaupnika zgodb in pobudnika pogovorov.
Slovenske potujoče knjižnice že desetletja omogočajo dostop do knjig, informacij in kulturnih vsebin tudi tam, kjer ni stacionarnih knjižnic. Prvi slovenski bibliobus je po cestah zapeljal že leta 1973 v Kopru, naš pa le nekaj let za tem – leta 1979.
Slovenski potujoči knjižničarji se z namenom strokovnega povezovanja, izmenjave izkušenj, organizacije srečanj in promocije potujočega knjižničarstva združujejo v Sekciji za potujoče knjižnice, ki deluje pod okriljem Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
Dan slovenskih potujočih knjižnic praznujemo 10. oktobra, v spomin na leto 1994, ko so se na Bledu prvič zbrali slovenski bibliobusi.
Danes v Sloveniji deluje 14 potujočih knjižnic s 13 vozili, ki obiskujejo kar 90 občin. Mesečno opravijo več kot 1.100 postankov na 830 lokacijah, med njimi tudi 16 v zamejstvu. Prevozijo več kot 130.000 kilometrov, izposodijo okoli 750.000 enot gradiva in zabeležijo več kot 155.000 obiskov.
Potopisno predavanje: VIA APSYRTIDES
Mama in hči sta se v začetku aprila 2025 podali na večdnevno pohodniško avanturo po manj znani, a izjemni poti Via Apsyrtides, ki poteka čez tri otoke: Cres, Lošinj in Ilovik. Adijana in Nika sta jo prehodili v dveh delih – v aprilu sta prepešačili celoten otok Cres, v septembru pa še otok Lošinj in Ilovik. Spali sta v naravi, kuhali na gorilniku, srečevali divje živali, iskali vodo in elektriko – ter se vsak dan znova učili kaj pomeni preprostost in vzdržljivost.
Predavanje vključuje: zanimivo zgodbo s fotografijami s poti, vpogled v manj znane kotičke Cresa in Lošinja, praktične nasvete za večdnevne ture, iskrene misli o naravi, strahu in divjini.
Pot in predavanje sta primerna za ljubitelje pohodništva in narave.
Vabljeni!
Predstavitev knjige: Nešteto razlogov za življenje
Zdravnica prim. Marija Vegelj Pirc razume, da bolniki v duševni stiski za svojo ozdravitev poleg strokovnega zdravljenja potrebujejo tudi duševno in čustveno oporo. Knjiga, ki jo bo predstavila, ponuja edinstven vpogled v začetke in razvoj psihoonkologije v Sloveniji ter v organizirane prostovoljne in društvene pomoči bolnikom z rakom.
V pogovoru bo sodelovala tudi Breda Brezovar Goljar, podpredsednica društva in strokovna vodja Skupine za samopomoč bolnikov z rakom Postojna, ki ima tudi osebno izkušnjo z rakom.
Dogodek bo priložnost, da skozi strokovni in osebni pogled spregovorimo o psiholoških, čustvenih in telesnih izzivih, s katerimi se soočajo bolnice z rakom dojke, ter o pomenu podpore in pomoči pri premagovanju bolezni.