Razstava Litoželezna dediščina na naših pokopališčih

Razstavo Litoželezna dediščina na naših pokopališčih avtorice Simone Kermavnar si lahko ogledate do 15. novembra v pritličju knjižnice.

Razstavo Litoželezna dediščina na naših pokopališčih avtorice Simone Kermavnar bomo odprli 24. oktobra ob 18. uri. Simona Kermavnar, magistrica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Namen pričujoče razstave je opozoriti na doslej bolj ali manj spregledano kulturno dediščino, ki vztrajno izginja z naših pokopališč in opozoriti na njeno vrednost, lepoto in smiselnost ohranjanja za zanamce.
Na razstavi so predstavljeni izdelki t. i. umetniškega liva, na naša pokopališča postavljeni v 19. in prvih desetletjih 20. stoletja; velik del te kulturne dediščine je bil po 2. svetovni vojni uničen. Govor je o različnih nagrobnih spomenikih, križih, ploščah, stelah, ograjah, svetilkah itd.
Razstava je osredotočena na litoželezno pokopališko dediščino Postojnsko-pivškega in okolice. Srečamo se z več tujimi livarnami, zlasti moravskimi (npr. Salmova), češko-šlezijskimi (npr. Ferrum) in avstrijskimi (Mariazell) ter z domačo, Auerspergovo livarno na Dvoru pri Žužemberku.
Med več izdelki, ki izstopajo po kvaliteti, izpostavljamo korpus na pokopališkem križu v Pivki, nastal najverjetneje po osnutku Antona Dominika von Fernkorna (1813-1878), enega vodilnih kiparjev historizma neobaročne smeri. V Sloveniji so mu do pred kratkim napačno pripisovali avtorstvo štirih litoželeznih psov pasme molos pred ljubljanskim dvorcem Tivoli.
Identičen korpus srečamo tudi na Vojskem nad Idrijo. Na avstrijskem Štajerskem pa stoji v kraju Sankt Radegund pri Gradcu po Fernkornu imenovano znamenje Fernkorn-Kreuz, ker je namreč tak odlitek umetnik daroval temu kraju na enem od svojih okrevanj v tamkajšnjem zdravilišču.
Enak odlitek imajo tudi v muzeju v Blanskem na Moravskem, kjer hranijo litoželezno dediščino Salmove livarne, v kateri so bili ti korpusi izdelani. Njeni lastniki so bili v sorodstvenih zvezah z našo livarno na Dvoru in so med seboj tudi poslovno tesno sodelovali. Ta moravska livarna je po celotni habsburški monarhiji slovela po kvaliteti svojih izdelkov, zlasti tistih umetniškega liva.