115 let naše knjižnice

Letos zaokrožujemo častitljivo 115-letnico naše knjižnice (1905 – 2020). S spoštovanjem se oziramo nazaj v njeno bogato zgodovino. V tem času se je velikokrat selila iz hiše v hišo in našla svoje dokončno in reprezentančno mesto v veliki in lepi stavbi sredi mesta. Ponosni smo na njeno rast in širitev, na njene vsebine in poslanstvo.
115 let naše knjižnice odprtih vrat tudi v času epidemije

Postojnska knjižnica letos zaokrožuje spoštljivo obletnico, ki je pa žal zaradi vseh posledic in ukrepov vsled epidemije korona virusa ni uspela obeležiti s prireditvami in vsebinami kot je bilo načrtovano. Ustanovljena je bila leta 1905 kot Ljudska knjižnica Postojna. Nov razmah je knjižnična dejavnost doživela po 2. svetovni vojni in leta 1957 so Študijsko in Ljudsko knjižnico združili pod imenom Mestna knjižnica Postojna. Leta 1965 se ji je pridružila enota v Pivki, leta 1978 enota v Prestranku in leta 1979 še enota potujoče knjižnice. Tako se je skozi več kot stoletje odvijala pestra zgodovina od čitalnice do sodobne knjižnice, z mnogimi selitvami naše osrednje kulturno izobraževalne institucije, ki je leta 2009 doživela širitev in temeljito prenovo stavbe, v kateri domuje od leta 1967 . Sodobna družba, nove tehnologije in prilagajanje novim ekonomskim razmeram pa so glavni izzivi, ki tudi našo knjižnico vodijo v prihodnost.

 

Tako kot večina slovenskih knjižnic si tudi Knjižnica Bena Zupančiča Postojna v drugem valu epidemije prizadeva v skladu z ukrepi kar najbolje opravljati svoje poslanstvo. Vrata vseh enot so odprta in poskrbljeno je, da branje in izobraževanje v tem času ni omejeno le prek in izza ekranov in da na mnogo načinov omogoča uporabnikom izposojo gradiva. Sicer v tem času neposreden dostop do knjižnih polic ni mogoč. Osrednja knjižnica v Postojni in enota v Pivki obratujeta po nekoliko skrajšanem urniku, potujoča knjižnica vozi po ustaljenem urniku v obeh občinah, za izposojo na bibliobusu je potrebno počakati pred vrati vozila.  Zato na splošno v knjižnici priporočajo, da si člani knjižnično gradivo predhodno naročijo in se na oddelkih izposoje oglasijo samo za prevzem in vračilo knjižničnega gradiva. Gradivo je možno predhodno naročiti po COBISS-u preko servisa Moja Knjižnica, po e-pošti ali po telefonu.

Ker tudi čitalnice knjižnice do nadaljnjega ostajajo zaprte, si je revije in časopise mogoče  sposoditi na dom enako kot knjižno gradivo. Uporabnike tudi vabijo, da se poslužujejo možnosti dostopa do e-knjig in vseh drugih e-gradiv oziroma podatkovnih zbirk, ki so dostopne na njihovi spletni strani. Za ranljive skupine uporabnikov bodo skušali v naslednjih tednih organizirati dostavo gradiva po pošti oziroma na dom.

V skladu z vsemi ukrepi pa so bili primorani odpovedati tudi obeležitev tedna (16. do 20.11.) in dneva slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra, letos pod naslovom Moja knjižnica povezuje, ki je, tako kot vsako leto, obetal brezplačni vpis v knjižnico in podaritev odpisanih knjig. Vse zamujeno bodo prenesli na primeren spomladanski termin. Ob tej priložnosti pa so postavili manjšo informativno razstavo o svojih storitvah, dejavnostih in povezavah, ki nudijo bralcem širok nabor možnosti. V začetku decembra pa jo bo zamenjala razstava Ljudske univerze Postojna ob njeni 60-letnici.

 

Letos poleti je knjižnica prvič pristopila k projektu Primorci beremo, ki so ga skupaj s sodelujočimi bralci pred dnevi uspešno zaključili.