RAZSTAVA ABSTRAKTNA SVOBODA MAGDALENE CEJ

V knjižnici smo 14. junija za mesec dni na ogled postavili novo razstavo z naslovom ABSTRAKTNA SVOBODA, na kateri svoja dela predstavlja slikarka MAGDALENA CEJ iz Šmihela pod Nanosom. Izbor sodobnih slikarskih in grafičnih del odstira njeno dolgoletno ustvarjanje in likovno raziskovanje. Platna so pretežno iz zadnjega obdobja, grafična dela pa so še iz časa njenega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Magdalena Cej se je rodila leta 1960 v Postojni. Po poklicu je predmetna učiteljica likovne umetnosti in tehnike. Likovno ustvarjanje jo spremlja pri poklicnem in zasebnem delu. Leta 2000 je bila organizatorka ex – tempora »Šmihel pod Nanosom 2000«. Je članica Društva likovnih ustvarjalcev Postojna. Slikarska dela razstavlja samostojno in v okviru skupnih projektov društva. Svoj notranji svet odslikava skozi abstraktne oblike, v pestrih barvah, ki imajo pogosto kontrastni karakter. Prvo samostojno likovno razstavo je postavila leta 2010 v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani, istega leta je razstavljala v galeriji Epic v Postojni. Leta 2012 se je s sliko z naslovom Idea Com uvrstila na državno tematsko razstavo Tekst v podobi, ki je bila odprta v Koroški galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradcu oktobra 2012, pozneje pa v dolenjskem muzeju v Novem mestu. Njene risbe so vpete v knjigah Orehek avtorice Gabriele Brovč in Naše korenine avtorice Andreje Penko. Svoje risbe prepoznava tudi na turističnih panojih v okolici Šmihela pod Nanosom. Je avtorica logotipa Šmihelskega kolesarskega krosa.
V galerijskem listu, ki je pospremil njeno prvo samostojno razstavo februarja 2012 v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani, je Magdalena Svetina Terčon zapisala: »Nenadoma so barve, ki so svetle in mehke, kakor da so se osvobojene sivine vsakodnevnosti, zaživele in začele migetati pred menoj.
Na videz gre za abstraktne podobe, vendar so izrazito izmuzljiva podoba seciranega in spet zlepljenega časa. Ves čas imamo občutek, da se pred nami lomi svetloba, da so različni svetovi razrezani na trakove, ki jih ni mogoče več sestaviti v tako zgodbo, kot si jo je zamislila avtorica. Čeprav trdno zasidrane na platno, delujejo, kakor da se pot njihovo likovno govorico skriva še neka druga in spet druga in druga. Kakor da gre za niz podslik, ki se razkrivajo vsakomur drugače in vsakokrat drugače. Taki smo kot Magdine slike.«

Odkrivanje teh skritih svetov je povsem v povezavi s tehniko slikanja, ki jo uporablja pri delu. Ustvarja v tehniki akrila, pri kateri se postopna likovna gradnja motivov zgodi z lazurnimi nanosi barv in jih na ta način izoblikuje. Pri svojem ustvarjanju izmenjuje slikanje in odtiskovanje v tehniki visokega in šablonskega tiska. Šablone izdela sama ali pa se poigra z materiali, ki jih najde in s pomočjo domišljije uporabi tako, da dodeli oblikam nov pomen. Dve tehniki, ki ju s pridom povezuje v celoto, druga drugo podpirata in se ne izničujeta. Slikanje ji predstavlja postopno gradnjo oblik. Iz osnovne palete barv, ki jo določi za posamezno sliko, postopoma izoblikuje oblike, ki so si sorodne in iščejo povezavo s celoto. Te oblike in barve v vsakem delu ustvarijo nove nepoznane svetove, v katerih se rojevajo krajine, ornamenti, sveti prostori, nočni prizori, skratka, vsakodnevni simboli, ki jim s svojo likovno govorico nadgradi pomen. Pri svojem ustvarjanju se poslužuje simbolov kot so cvetlični ornamenti, ptice, drevesa, krščanski simboli križanja, te pa razširi vse do nebesnih svodov, mesečin in galaksij. V njenih delih prepoznamo realne prostore in motive, ki jih Magdalena s svojo govorico povzdigne v osebno izpoved in na ta način predstavljajo most med duhovno in tostransko izkušnjo. Likovni prostor tako ponotranji in mu dodeli višji smisel, saj s poglobljenim pomenom nadgradi simbole in jih s tem naredi drugačne. (iz zapisa ak. slik. Tanje Milharčič).

V knjižnici smo na ogled postavili njeno novo razstavo z naslovom ABSTRAKTNA SVETLOBA. Platna so pretežno iz zadnjega obdobja, grafična dela pa so še iz časa njenega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Kontrast med enim in drugim kreativnim odbojem nam razkriva njeno ustvarjalno paleto, s katero vseskozi slika lastne likovne svetove. Značilne so žive in močne barve, presevanja in abstrahirani figuralni in geometrijski fragmenti. Grafike odlikuje stilizirana, čista in jasna risba, ki je uglašena na tematiko dediščine stavbarstva in kamna. Likovnim delom je dodala tudi nekatere knjižne izdaje, ki so tako ali drugače povezane z njenim slikanjem in njenimi ustvarjalnimi sodelovanji (med drugimi z Andrejo Blažič Klemenc in Francem Merkačem v knjigah Žled, pesniški zbirki Naj me beseda, Čas bližine …) ali tudi tistimi, ki se navezujejo njen domači kraj in pokrajino. Kot je poudarila, je razstava simboličen zaključek njene poklicne poti in dela, saj z zaključkom šolskega leta odhaja v pokoj.

Info: magda.cej@guest.arnes.si