Do 11. aprila je v pritličju knjižnice v Postojni na ogled razstava fotografij Škocjanskih jam.
Fotografska razstava Boruta Lozeja z naslovom Odstiranja
Igra svetlobe in sence ima pri nastanku jamske fotografije pomembno nalogo. Z umetno razsvetlitvijo odstiramo temne in skrite kotičke jame, zato razstava nosi naslov Odstiranja.
Razstavljene fotografije Škocjanskih jam so posnete za promocijsko in dokumentarno gradivo parka. Na njih lahko občudujemo razsežnosti podzemnega kanjona kot tudi kapniško okrasje Škocjanskih jam.
Avtor fotografij je Borut Lozej, naravovarstveni nadzornik v Parku Škocjanske jame, ki se že od leta 1996 ukvarja tudi z jamsko fotografijo.
Poleg priprave fotografskega in video materiala, ki bogati arhiv Parka Škocjanskih jam, je sodeloval pri nekaterih knjižnih projektih fotografiranja arhitekture, flore in favne, udeleževal se je fotografskih natečajev, tako doma kot v tujini, na katerih je osvojil nekaj nagrad. Njegove fotografije so bile razstavljene na več razstavah.
_______
Škocjanske jame so edinstven naravni pojav. Sestavlja ga sistem med seboj povezanih rovov, udornih dolin in naravnih mostov, ki ga obkrožajo vrtače, soteska ponikalnice Reke, brezstrope jame … Tu je Reka izklesala enega največjih podzemnih kanjonov na svetu. Martelova dvorana, velika preko 2 milijona kubičnih metrov in na nekaterih mestih visoka preko 140 metrov, je ena največjih podzemnih dvoran v Evropi. Od 19. stoletja, ko se je začelo sistematično raziskovanje Škocjanskih jam, pa vse do danes so prav Škocjanske jame imele pomembno vlogo pri raziskovanju krasa in kraških pojavov. Od tu izvirajo prve raziskave in znanstveni opisi nekaterih kraških pojavov in od tu prihaja mednarodni izraz »kras«.
Škocjanske jame s svojo okolico so prepoznane tudi po raznolikosti habitatov in izjemni raznovrstnosti rastlinskih in živalskih vrst. Park predstavlja zavetišče nekaterim endemičnim, redkim in ogroženim vrstam.
Številne arheološke najdbe kažejo, da je območje okrog Škocjanskih jam človeka privlačilo že od pradavnine.
Škocjanske jame so bile prepoznane kot izjemen naravni pojav mednarodnega pomena, zato so bile leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Leta 1999 so bile kot prvo podzemno mokrišče pridružene seznamu zaščitenih mokrišč mednarodnega pomena – Ramsarski konvenciji. Jame, skupaj s podzemnim tokom reke Reke skozi Kras, predstavljajo eno najdaljših kraških podzemnih mokrišč v Evropi. To nudi zatočišče številnim živalskih vrstam, ki so posebej prilagojene na ta habitat in so zato še posebej ranljive. Od leta 2004 je Park Škocjanske jame del svetovne mreže biosfernih območij MAB – program Človek in biosfera, pod okriljem Unesca. Leta 2022 so bile jame uvrščene tudi na seznam prvih 100 geološko pomembnih točk pod okriljem Mednarodnega združenja za geološke znanosti.
Škocjanske jame s svojo okolico so prepoznane tudi po raznolikosti habitatov in izjemni raznovrstnosti rastlinskih in živalskih vrst. Park predstavlja zavetišče nekaterim endemičnim, redkim in ogroženim vrstam.
Številne arheološke najdbe kažejo, da je območje okrog Škocjanskih jam človeka privlačilo že od pradavnine.
Škocjanske jame so bile prepoznane kot izjemen naravni pojav mednarodnega pomena, zato so bile leta 1986 vpisane na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Leta 1999 so bile kot prvo podzemno mokrišče pridružene seznamu zaščitenih mokrišč mednarodnega pomena – Ramsarski konvenciji. Jame, skupaj s podzemnim tokom reke Reke skozi Kras, predstavljajo eno najdaljših kraških podzemnih mokrišč v Evropi. To nudi zatočišče številnim živalskih vrstam, ki so posebej prilagojene na ta habitat in so zato še posebej ranljive. Od leta 2004 je Park Škocjanske jame del svetovne mreže biosfernih območij MAB – program Človek in biosfera, pod okriljem Unesca. Leta 2022 so bile jame uvrščene tudi na seznam prvih 100 geološko pomembnih točk pod okriljem Mednarodnega združenja za geološke znanosti.