Razstava grafik astroloških znamenj Milene Braniselj
Milena Braniselj (1951) je akademska kiparka, ki se od začetka svojega ustvarjanja osredotoča predvsem na raziskovanje gibanja v kiparstvu, katerega rezultat so mobilne skulpture. Je edina kiparka v Sloveniji, ki pri svojem ustvarjalnem delu združuje znanja fizike, kemije in drugih znanosti z umetnostjo in tako z izrabo različnih virov energij skulpturi omogoča gibanje.
Oblika njenih mobilov je vedno elegantna in izčiščena, odvisno od tega v kakšni meri je podrejena gibanju. Tudi pri izbiri materiala je tako, da izbere tistega, ki dopuščal izvedbo njenih idej. Za mobilne skulpture se večinoma poslužuje kovin – železa, nerjavečega železa, brona, pa tudi gotovih industrijskih izdelkov, sicer pa omenjene pogosto kombinira tudi z lesom in kamnom.
Kljub temu, da sta v zrelejšem obdobju ustvarjanja vsebina in estetska vrednost njenih del nadvladali funkcijo, raziskovanja gibanja ni zanemarila. Gravitacija, naravni pojavi, letni časi … – vse kar se v naravi spreminja in giba umetnici predstavlja večni vir navdiha in ima vpliva na njeno delo, tudi na dvodimenzionalne podobe, v katerih včasih išče nove izrazne poti. Tako je v devetdesetih ustvarila serijo grafik Rakov Škocjan, pri katerih jo je inspiriral svet presihajočih jezer, jam in kraškega podzemlja.
Na razstavi, ki bo na ogled v januarju v pritličju Mestne knjižnice Postojna, bo moč videti njene grafike astroloških znamenj, ki so v poenostavljeni obliki posledica opazovanja položaja in gibanja nebesnih teles ter njihovega vpliva na posameznikove lastnosti, glede na to kdaj je ta rojen. Ilustracije Ovna, Bika, Dvojčkov, Raka, Leva, Device, Tehtnice, Škorpijona, Strelca, Kozoroga, Vodnarja in Rib – znamenj, poimenovanih po ozvezdjih skozi katera se Sonce premika, je kombinirala s črtno risbo zodiakalne zvezdne karte, in kolažem iz plastenja transparentnih in barvno izbranih form nepravilnih oblik.
Milena Braniselj je od leta 1977 izdelala več kot 50 javnih del – mobilov na veter, portretnih plastik, reliefov, spominskih plošč in spomenikov. Pripravila je več kot 54 samostojnih razstav in sodelovala na več kot 230 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoja dela je prejela številne nagrade in priznanja. Živi in dela v Cerknici.
Likovna razstava Jugoslovanska naiva
V najširšem kontekstu je naivna umetnost likovno ustvarjanje avtorjev brez formalne izobrazbe v likovni smeri, ki jim je s pomočjo talenta in pomoči posameznikov uspelo oblikovati svoj prepoznavni likovni izraz in se uveljaviti. Smer samoukega ustvarjanja so različni likovni kritiki poimenovali tudi nagonska umetnost, neoprimitivna umetnost, marginalna umetnost, kmečka umetnost, na slovenskem pa se je za naivne slikarje uveljavilo ime samorastniki (Mirko Juteršek). Prvič so naivo kot vejo umetnosti začeli obravnavati v Franciji, tipični predstavnik je Henri Rousseau (1844 – 1910).
Pomemben delež k prepoznavnosti in popularnosti naivne umetnosti, ki se je razvijala sočasno z moderno, je prispevala jugoslovanska naiva. Dve svetovno znani šoli naivnega slikarstva sta bili v Hlebinah na Hrvaškem in v Kovačici v Srbiji.
V Hlebinah so se v tridesetih letih dvajsetega stoletja začeli umetniki, z izobrazbo ali brez, z namenom izmenjave izkušenj združevati v skupine. Hrvaški slikar Krsto Hegedušić, ki je zasnoval hlebinsko šolo, je izobraževal okoliške samouke slikarje, med katerimi sta bila tudi Ivan Generalić in Franjo Mraz, danes najvidnejša predstavnika hrvaške naivne umetnosti. V ruralnemu zakotju Hrvaške, kjer sta industrializacija in urbanizacija počasi prodirali, so hlebinski umetniki, kmetje, med katerimi je tudi Ivan Lacković, brez splošne ali formalne likovne izobrazbe, z namenom skozi umetnost spregovoriti o sebi in o svojem družbenem položaju, pri upodabljanju figuralnih in pripovednih motivov izhajali iz ljudske zapuščine in v duhu razrednega boja.
Kovačica, majhno naselje v Vojvodini, je danes poznana prav po naivnem slikarstvu, ki se je tam začelo razvijati v začetku četrtega desetletja 20. stoletja, ko je začelo prihajati do neskladij med formalno umetnostjo in razvojem srbske družbe kot celote. S slikanjem eksotičnih motivov in reproduciranjem del so začeli amaterski slikarji, ki so kasneje pod vplivom Stojana Trumića, akademskega slikarja, nadgradili pripovednost svojih del. Ob slikanju nostalgičnih in idiličnih tem, ki govorijo o preteklosti, življenju na ulici, delu na polju, podeželskih dvoriščih … so umetniki, katerim so se kasneje pridružili Mihal Bireš, Vladimir Boboš, Martin Jonaš, Jan Knjazovic, Zuzana Halupova, Pavel Hrk, danes v svetu naivnega slikarstva znana imena, uspeli razviti likovni jezik, izviren bodisi v motivnem bodisi likovnem izrazu.
S številnimi razstavami in publikacijami doma in v tujini so jugoslovanski naivci počasi pridobivali na mednarodni prepoznavnosti, njihova umetnost pa je bila primerna promocijska podoba jugoslovanske države, ki je s socialističnim režimom hotela uveljaviti idejo dostopnosti in pripadnosti umetnosti vsem, ne le elitam. Po drugi svetovni vojni je naiva, kot del historičnih avantgardnih gibanj, izgubila svojo uporniško in družbeno angažirano noto likovne vsebine, značilnost kasnejšega obdobja naive so postali ponavljajoči se pastoralni motivi in fantazijske krajine. Šestdeseta leta pomenijo zlato dobo za jugoslovansko naivo, ki pa je proti koncu sedemdesetih že prehajala v zaton.
Pri nas sta med naivci uveljavila koroška slikarja Jože Tisnikar (1928-1998) in Anton Repnik (1935 -2020), katerega slika je tudi del razstave.
V Sloveniji Galerija likovnih samorastnikov Trebnje že od leta 1971 zbira, preučuje in razstavlja dela naivnih oz. samorastniških umetnikov iz Slovenije in drugod, medtem ko v Trebnjem vsako leto, od leta 1968, poteka Mednarodni tabor likovnih samorastnikov Trebnje. Razstava likovnih del jugoslovanskih naivcev, ki je na ogled v naši knjižnici, pa je del zasebne zbirke Franka Pleška.
Predpraznični urnik knjižnice
URNIK POSTAJALIŠČ 24. 12. 2024:
Studeno 8:50 – 9:20
Strmca 9:25 – 9:55
Lohača 10:00 – 10:15
Planina 10:25 – 10:55
Planina 11:00 – 11:30
URNIK POSTAJALIŠČ 31.12. 2024:
Gradec 8:00 – 8:15
Zagorje 8:30 – 9:00
Drskovče 9:05 – 9:15
Parje 9:20 – 9:40
Juršče 9:55 – 10:20
Palčje 10:30 – 10:50
Slovenska vas 11:05 – 11:30
Predpraznična čajanka v Pivki
Ob čaju in piškotih se bomo pogovarjali o temah po lastnem izboru in avtorjih (Alojz Rebula, Ivan Minatti, Simon Gregorčič …) , ki so v nas pustili globlji spomin. Predstavite lahko tudi lastno avtorsko delo, pesem ali prozo.
Predstavitev knjig s pravljično urico v angleščini
Sodobna učna pripomočka za usvajanje branja v angleščini, ki sledita učnemu programu, bo v obliki predstave predstavila Petra Žitko, avtorica knjig Where is Freddie going? in Freddie’s favourite holidays, z učenkami OŠ Antona Globočnika.