Blog

DNEVI ZBIRANJA SPOMINOV

Hranite v svojih domovih, na podstrešjih, v škatlah ali v družinskih in osebnih albumih fotografije ali predmete, ki so povezane s starimi običaji in predmeti, ki so se nekoč uporabljali? Bi želeli, da si jih lahko v Albumu spominov 20. stoletja (v albumih obalno-kraškega območja: Albumu Kopra, Izole, Pirana, Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice),na portalu digitalizirane slovenske kulturne dediščine Kamra, ogledajo tudi drugi? K sodelovanju vabimo vse imetnike gradiva, ki je starejše od leta 1990.
Prinesite v knjižnico svoje fotografije ali druge predmete, povezane s starimi običaji in predmeti, ki si jih bomo ogledali, jih digitalizirali, si zapisali zgodbo, ki se navezuje nanje in vam jih vrnili.
Zbiranje gradiva bo v sredo, 29. junija 2022, med 10. in 18. uro, tudi v prostorih drugih, zgoraj navedenih PRIMORSKIH knjižnic.
Na fotografiji  NABOR FANTOV – VESTIRUNGA  iz Velikega Otoka, okoli 1930. (fotografijo je posredoval Marjan Geržina).

SOBA POBEGA

V Knjižnici Bena Zupančiča Postojna smo k motiviranja branja želeli pristopiti na nov in svojevrsten način, pripravili smo knjižnično detektivko, kjer udeleženci v knjigah iščejo odgovore in gesla za razplet uganke. Korak za korakom se podajo v spoznavanje knjižnice in njenih oddelkov ter rešujejo naloge povezane z odlomki v različnih knjigah. Prebrano, največkrat ne odgovori neposredno na zastavljeno vprašanje ampak samo pove način reševanja problema.

Sprejmite izziv in se pridružite bodočim detektivom. Za mlajše in starejše udeležence sta na voljo dve vsebinsko različni detektivki. Za uspešno timsko delo so primernejše manjše skupine z okrog 5 udeleženci.

Ugankarsko kriminalko med knjižnimi policami izvajamo izven uradih ur osrednje enote knjižnice. Vse zainteresirane vabimo, da stopijo v kontakt z nami in se dogovorijo o ustreznih terminih:

e-pošta: info@sikpos.si

tel.: 05 726 50 73

Razstava Asterix – rojstvo stripa

Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, 2. 6. – 2. 7. 2022

Galski junak Asterix je prvikrat ugledal luč sveta 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, le dve leti kasneje pa je izšel prvi samostojni strip Asterix, galski junak. Naklada prve izdaje je bila le 6000 izvodov. Od takrat je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov (no, seveda piratskih prevodov sem ne prištevamo), v skupni nakladi 385 milijonov izvodov. Da bi si lažje predstavljali to količino, naj povemo, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil.

Razstavo Asterix – rojstvo stripa je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih in tudi slovenskih mestih. Slikovno gradivo prikazuje likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od leta 1959 do danes doživel še vedno najpopularnejši junak evropskega stripa. Razstava je sestavljena iz dveh ločenih, a povezanih celot. Od prve pa do zadnje epizode spremljamo razvoj lika Asterixa in drugih likov iz galskih prigod. Prva prikazuje delo prvotnega avtorja za prvi album, zadnja pa delo njegovega naslednika za zadnji album iz Asterixove zbirke.

V prvem delu z naslovom Rojstvo legende so na ogled prve skice in študije razvoja likov, ki dajejo vpogled v to, kako je strip sploh nastal, kako je risar Albert Uderzo ustvarjal zdaj vsem znane like in celo kako so bili ti videti, preden so se »rodili«. Poleg risb so na ogled tudi kopije nekaterih originalnih tabel iz prvega albuma, za nameček pa še trojna primerjava originalne prve strani: črno-bela, originalna pobarvana in restavrirana, na novo pobarvana verzija.

V drugem delu z naslovom Poglavarjeva hči, kot je tudi naslov zadnjega albuma, ki bo izšel v Sloveniji ravno v času razstave, pa boste vstopili v risarski studio in ob objavljenih skicah pokukali v zakulisje nastajanja stripa. Strip je ilustriral Uderzov naslednik Didier Conrad. Med njegovimi osnutki, skicami in risbami bo tudi zgodboris ene od strani, zanimiva pa bo primerjava različnih konceptov za naslovnico stripa s končno risbo te naslovnice.
Razstavo dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku.
Da je Asterix prišel tudi v Slovenijo, sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit. Pri razstavi sta kuratorsko sodelovala Rok Glavan in Samo Pureber.