Čajanka s pesnico Danico Pardo
Razstava Litoželezna dediščina na naših pokopališčih
Razstavo Litoželezna dediščina na naših pokopališčih avtorice Simone Kermavnar bomo odprli 24. oktobra ob 18. uri. Simona Kermavnar, magistrica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Namen pričujoče razstave je opozoriti na doslej bolj ali manj spregledano kulturno dediščino, ki vztrajno izginja z naših pokopališč in opozoriti na njeno vrednost, lepoto in smiselnost ohranjanja za zanamce.
Na razstavi so predstavljeni izdelki t. i. umetniškega liva, na naša pokopališča postavljeni v 19. in prvih desetletjih 20. stoletja; velik del te kulturne dediščine je bil po 2. svetovni vojni uničen. Govor je o različnih nagrobnih spomenikih, križih, ploščah, stelah, ograjah, svetilkah itd.
Razstava je osredotočena na litoželezno pokopališko dediščino Postojnsko-pivškega in okolice. Srečamo se z več tujimi livarnami, zlasti moravskimi (npr. Salmova), češko-šlezijskimi (npr. Ferrum) in avstrijskimi (Mariazell) ter z domačo, Auerspergovo livarno na Dvoru pri Žužemberku.
Med več izdelki, ki izstopajo po kvaliteti, izpostavljamo korpus na pokopališkem križu v Pivki, nastal najverjetneje po osnutku Antona Dominika von Fernkorna (1813-1878), enega vodilnih kiparjev historizma neobaročne smeri. V Sloveniji so mu do pred kratkim napačno pripisovali avtorstvo štirih litoželeznih psov pasme molos pred ljubljanskim dvorcem Tivoli.
Identičen korpus srečamo tudi na Vojskem nad Idrijo. Na avstrijskem Štajerskem pa stoji v kraju Sankt Radegund pri Gradcu po Fernkornu imenovano znamenje Fernkorn-Kreuz, ker je namreč tak odlitek umetnik daroval temu kraju na enem od svojih okrevanj v tamkajšnjem zdravilišču.
Enak odlitek imajo tudi v muzeju v Blanskem na Moravskem, kjer hranijo litoželezno dediščino Salmove livarne, v kateri so bili ti korpusi izdelani. Njeni lastniki so bili v sorodstvenih zvezah z našo livarno na Dvoru in so med seboj tudi poslovno tesno sodelovali. Ta moravska livarna je po celotni habsburški monarhiji slovela po kvaliteti svojih izdelkov, zlasti tistih umetniškega liva.
»KO USTVARJAM, SEM JAZ«
Spremenjen urnik Bibliobusa v petek, 18.10.2019
Predavanje Marija Kočevar – Ščitnica
Vsak organ in žleza v telesu sta neločljivo povezana z vsemi ostalimi. Kakšno nalogo pa ima ta mala žleza na našem vratu? Dokler dobro deluje nanjo kar pozabimo, ko pa se pojavijo težave, včasih rešitve iščemo na napačnem koncu. Kako poskrbimo za dobro delovanje ščitnice in s tem za ravnovesje v telesu? O tem bomo govorili s poznano predavateljico Marijo Kočevar. Rastline so bile od nekdaj njena velika ljubezen, pristop, ki ga ima do njih ayurveda, pa se ji je zdel tisti pravi, kakršnega si zaslužijo. Od takrat naprej jo stalno preučuje in povezuje z znanjem in tradicijami drugih narodov. Prevzela jo je zdravilna moč začimb, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani. Spoznala je njihovo naravo, delovanje in se pridružila še trem avtoricam, ki so zamolčane zdravilne moči začimb, pod vodstvom Sanje Lončar opisale v treh knjigah: Ščepec rešitve, Ščepec vedenja in Ščepec ustvarjanja.

Predavanje dr. Marko Kalan: Disleksija
Disleksija je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, poleg ohranjene senzorne in splošne sposobnosti. Je motnja veščin branja in pisanja, pogosto s tendenco medsebojnega mešanja ali neopažanja črk ali besed med branjem ali pisanjem. Oseba z disleksijo drugače rešuje probleme kot ostali, saj razmišljajo z desno polovico možganov. Strokovnjaki ugotavljajo da je primerov te motnje vedno več in se je odstotek v zadnjem desetletju kar precej zvišal (5−10 % otrok). Osebe z disleksijo imajo lahko probleme tudi s splošnim razmišljanjem, saj drugače razmišljajo in se zadev lotijo nekoliko drugače.
Marko Kalan, defektolog oziroma specialni pedagog, je svojo pot začel kot učitelj razrednega pouka na šoli s prilagojenim programom. Bil je ravnatelj šole, nato pa se je osredotočil na specifične učne težave, motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo ter avtizmom v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Je predsednik upravnega odbora Društva Bravo, ki je letos prejelo državno nagrado na področju šolstva za izjemne dosežke. Pri svojem delu dnevno srečuje učence in dijake s specifičnimi učnimi težavami, najpogosteje z disleksijo. Z njimi po opravljeni diagnostiki izvaja korekcijske vaje. Dodatno se izpopolnjuje v Veliki Britaniji v centru, ki je specializiran za otroke z disleksijo, ima pa tudi licenco za delo z otroki in odraslimi po metodi Bal-A-Vis-x. Predavanje je v mesecu, ko obeležujemo specifične učne težave ter dan duševnega zdravja, prav v tem tednu pa je tudi teden ozaveščanja javnosti o disleksiji in drugih specifičnih učnih težavah.
Rovka Črkolovka
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper tudi letos organizira projekt ROVKA ČRKOLOVKA. Njen osnovni namen je spodbujanje branja in širjenja bralne kulture med mladimi ter vzgajanja pozitivnega odnosa do branja. K projektu iz leta v leto pristopa več učencev, njihovo število se je doslej skoraj potrojilo. Koprska knjižnica je vzpostavila partnerstva z vsemi knjižnicami Obalno-kraške regije.
Knjižnica Bena Zupančiča Postojna v okviru projekta že drugič sodeluje z Osnovno šolo Prestranek v petem razredu. Z bralnim tekmovanjem bomo spodbujali branje in opravljanje bralne značke tudi z zunanjo motivacijo, kot je nagrada. Edini pogoj je, da vsak posameznik v času tekmovanja prebere vsaj eno knjigo. Tekmovanje bo trajalo od oktobra 2019 do februarja 2020. Knjižnica Bena Zupančiča Postojna bo priskrbela knjige, ki se bodo nahajale na posebnem stojalu na šoli.

Razstava Agenda 2030
Brez izgovora Slovenija je nacionalna mladinska organizacija v javnem interesu, ki stremi k pozitivni družbeni spremembi in osebnostni rasti mladih. S pomočjo neformalnega izobraževanja mlade spodbuja k družbeni participaciji in aktivaciji sovrstnikov. Brez izgovora deluje tudi na lokalnih ravneh, predvsem v obliki projektov, ki jih aktivisti začrtajo in ustvarijo sami. Tako so se tudi v Brez izgovora Postojna lotile 4 dekleta projekta, ki nosi naslov ”Agenda 2030, 17 ciljev trajnostnega razvoja”. Agenda 2030 je program ukrepov za trajnostni razvoj, ki povezuje ljudi, planet Zemljo in blaginjo vseh. Namen samega programa je skozi 17 splošnih ciljev trajnostnega razvoja utrditi mir, odpraviti vse oblike revščine, poskrbeti za enakost spolov, poleg seveda, vseh ukrepov, ki se navezujejo na samo ohranitev različnih ekosistemov in biodiverzitete. Leta 2015 se je 193 držav, med njimi tudi Slovenija, zavezalo, da si bodo prizadevali uresničiti vse te cilje do leta 2030. Namen razstave, ki prikazuje teh 17 ciljev, je predvsem ozavestiti ljudi, da ti cilji sploh obstajajo, in pa prizadevanje, da se bo vedno več ljudi ravnalo po smernicah trajnostnega razvoja.
Strokovno predavanje in delavnice Cona ugodja z Anico Vitez
Ure pravljic – Lisička Mici z Nejko Selišnik
Skrivnostne so tiste poti, ki vodijo skozi gozd. Kdo ve, kam se po njih pride? Kdo ve, kdo po njih hodi? Kdo ve, kaj se tam godi. Seveda, da vsi otroci vedo, da v gozdu živijo živali, le da je živali težko videti v naravi, ker se vedno skrivajo pred nami. Živali so pred človekom plašne, ker se ga bojijo. Videti živali v naravi, pa je posebno lepo doživetje. Kadar se tako sprehajamo po gozdu, lahko vidimo posebno lepa drevesa, prisluhnemo petju ptic, začutimo mir in vidimo lepoto, ki jo je ustvarila narava. Gozd ima svoj čar in skrivnosti. Ena izmed skrivnosti so pravljice, ki jih najdeš samo tam. V gozdu poznam veliko posebnih stvari, kot, kje ima medved brlog. Kje se vedno sončijo belouške. Vem, kje domuje jazbec a vsega nikoli ne moreš vedeti.
Nekoč, ko sem tako sedela na jasi za lovsko bajto, je skoraj neslišno, skozi gozd prišla lisička Mici. Malo prestrašena, malo radovedna in nagajiva je sedla poleg mene. Saj nisem vedela, kaj naj jo vprašam, pa je kar sama povedala , kdo da je. Bila je res ljubka. Lisička ima zelo lepe oči, elegantno postavo, je pametna in , seve, lepa. Predvsem pa se zelo rada potepa. Ob srečanju z njo, sem tako našla prav posebno pravljico. To je pravljica za starše in otroke, pravljica za dobro voljo in predvsem za tiste, ki imajo radi živali in naravo. Želim, da bi razveselila vse otroke, jim polepšala dan in jim dala vedeti, da pogum in dobra volja vedno najdeta pravo pot.
Lisička Mici je ena izmed gozdnih pravljic. Mici nas z vso svojo razigranostjo in veseljem popelje v gozd, v objem dreves on zelenja. Njena zgodba se predstavi na prijazen pa tudi malo smešen način, ker, najlepše so stvari, ki jih ne pričakujemo in ne predvidimo. Med gozdne pravljice sta se ujela tudi lovca Tine in Tone, plašni zajček, sova Uha in še marsikdo. Ej, koliko lepih doživetij, tam sredi gozda, kjer te vsi opazujejo, le da nikoli nikogar ne vidiš. Ob mojih pravljicah vabim vse na prijeten klepet, druženje in pripoved. Ujemimo lepe trenutke in jih preživimo skupaj!
NEJKA